Sašo Korošec: 2019-03-17

Sardinija (10.3.2016)

Let Treviso - Alghero.

Sardinija je otok bogate zgodovine in ponosnih ljudi. Otok čudovitih plaž in

neokrnjene notranjosti. Skoraj raj na Zemlji. Ob misli nanjo se človeku v spominu

izrišejo podobe kristalno čistega morja, belih, kilometre dolgih plaž in bogate

zgodovine, ki priča, da je bila poseljena že v davnini. Drugi največji otok Sredozemlja

je, kljub temu da sodi pod Italijo, dovolj samosvoj in čaroben, da popotnik včasih

dobi občutek, da sploh ni v Evropi.

Sardinija je po površini večja od Slovenije, če jo boste sklenili obvoziti, boste prevozili

krepko preko tisoč kilometrov. Neokrnjeno naravo v notranjosti, kristalno čisto morje

in množico prečudovitih plaž bodo cenili predvsem ljubitelji aktivnega oddiha in

zaljubljenci v zgodovino. Sardinija je uradno razdeljena na pet delov, večja mesta so

tri: Sassari na severu ter Oristano in Cagliari na južnem delu otoka.

Zgodovina

Sardinija ima bogato zgodovinsko dediščino, mesto Alghero je bogato tako s katalnsko kot rimsko zgodovino. Obkroža ga zunanji zid, v njem pa so tlakovane ulice in utrdbe z opazovalnimi stolpi, ki so arhitekturno zelo bogati. V bližini Baruminija se nahajata mogočna Su Nuraxi kompleks in Giara di Gesturi, kjer je najti veliko več Nuraghi – kamnitih utrdb, kakor tudi črede na pol divjih ponijev. V Bitti-ju v Barbagii domači obrtniki in rejci ovac sledijo starodavni lokalni tradiciji. Cagliari, glavno mesto otoka Sardinija, ki leži na jugu, so ustanovili Feničani in Kartažani. Tam se nahaja sardinijski narodni arheološki muzej. V mestu je na ogled srednjeveška arhitektura in spomeniki, ki spremljajo zgodovino otoka od njegovega nastanka do moderne dobe. Cordongianos je v osrčju območja arheološkega najdišča na obrobju Sassari in predstavlja idealno osnovo za obisk bazilik in tipičnih ruševin. Nora se uvršča med eno najbolj zanimivih primerov antičnega romanskega provincialnega mesta na Sardiniji.

V tem bloku sredi Alghera je bil naš dom.

Stanovanje super veliko, dva balkona, garaža v kleti z dvigalom do stanovanja.

Avto smo prevzeli na letališču. Novi C3 DS z prevoženimi 10 km. Vožnja ravno ni bila udobna ampak kdo bo kompliciral za teh par dni.

1. Dan

Alghero - La Pelosa

Iz Alghera smo se usmerili proti polotoku Capo Caccia.

Ogledali smo si Neptunove jame.

(italijansko Grotte di Nettuno, katalonsko Coves de Neptú) je kraška jama približno 24 km od Alghera, na severozahodnem delu rta Capo Caccia, ob severozahodni obali Sardinije. Tukajšnje jame so odkrili lokalni ribiči v 18. stoletju in so od takrat priljubljena turistična znamenitost. Jama je dobila ime po rimskem bogu morja Neptunu.

Vhod v Neptunovo jamo leži le dva metra nad morsko gladino, ob vznožju 110 m visoke pečine Capo Caccia, zato jo je mogoče obiskati zgolj ob mirnem morju. Stopnišče Escala del Çabirol (katalonsko: Srnjakovo stopnišče) s 654 stopnicami, je bilo v skalo vsekano leta 1954, ter vodi od parkirišča na vrhu klifa navzdol do vhoda v jamo. Jama je dostopna tudi po morju, z ladjico iz pristanišča Alghero (poleti ladje vozijo vsako polno ure, manj pogosto pa spomladi in jeseni). Drugi dve jami ležita v bližini, »Zelena jama«, ki ni odprta za turiste, in »Grotta di Ricami«, ki je dostopna samo z morja. V bližini je veliko podvodnih jam, pravi raj za ljubitelje potapljanja, največja in najbolj znana med njimi je jama "Nereo" ki jo vsako leto obišče na tisoče potapljačev. Skupna dolžina jamskega sistema je ocenjena na okoli 4 kilometrov, vendar je le nekaj sto metrov dostopnih javnosti. V notranjost jame so prehodi in razne formacije stalagmitov in stalaktitov ter 120-metrov dolgo slano jezero, ki je na nivoju morske gladine. Jama je bila nekoč habitat tjulnja sredozemske medvedice (Monachus monachus), ogrožene vrste, ki pa je na tem območju že izumrla.

Vstopnina 13€

Vhod

Neptunova jama

Isola di Foradada

Desno zadaj polotok Capo Caccia.

Na poti proti La Pellosi

LA Pelosa

Torre della Pelosa

Isola Piana, zadaj nacionalni park della"Asinara

Ob plaži je tudi obrambni stolp iz 16. stoletja, ki 'varuje' naravne lepote raja.

Isola Piana, zadaj nacionalni park della"Asinara

Večerja mestece Stintino

Resturant & Cocktail Bar Di Bolina

Spiaggia delle Saline

Premik nazaj proti apartmaju.

Na poti domav iz Lapelose

Lago di Baratz

Malo smo degustirali Italijansko pivo.

2. Dan

Alghero - Oristano

Po obilnem zajterku (Lidl)

smo se odpravili proti Oristano.

Prva postaja je bila BOSA.

Pogled nazaj proti Algheru.

Na poti proti Bosi.

Bosa

Po kratkem sprehodu po Bosi smo pot nadaljevali proti Riževi plaži.

Spiaggia di Mari Ermi

Pot smo nadaljevali proti Cabrasu.

Obala Torre San Giovanni

Zgodnje krščanska cerkev San Giovanni di Sinis
Zgrajena v Bizantinskem obdobju v sredini šestega stoletja.

Arheološko območje Tharros
Zgradili so ga Feničani v 8 stoletju pred našim štetjem.

Pogled proti Capo San Marco

Španski stolp San Giovanni di Sinis

Po urniku moramo poiskat še Flaminge.

Tudi to nam je uspelo.

Zapeljali smo se skozi Oristano in ker je bila gneča smo se odločili da se vrnemo proti apartmaju v Algeru. Na poti domav smo še malo fotkali v Bosi

Na netu sem nekje zasledil da so v Bosi lepi sončni zahodi.

Bosa ponoči.

Po celodnevnem potepanju smo se lačni odpravili v App.

Večerja kot se šika. Sandi v glavni vlogi.

3. Dan

Tretji dan smo se zjutraj podali v notranjost otoka, proti večeru pa spet na morje.

V notranjosti smo si ogledali

Basilica di Saccargia, Nuraghi Sant' Antine, Mores, Dolmen sa coveccada - Mores.

Za tem pa se pričnemo pomikat proti obali Castelsarda, ki je zadnja postojanka.

Basilica di Saccargia

Premik proti Nuraghe Santu Antine

Premik proti Dolmen sa coveccada - Mores

Kava v Moresu

Po poti do te grobnice sem bil tarča posmeha prijateljev. Zakaj zgubljamo toliko časa za par teh kamnov, kamne bi lahko pogledali kje drugje itd,..
Na koncu mi ni žal da sem vstrajal, ker pokrajina okrog teh kamnov pa je čudovita,...

Premik proti Dolmen sa coveccada

Premik proti Castelsardu.

Pokrajina pa kot v pravljici. Res da so oblaki in sonce naredili svoje.

Chiesa di San Pietro del Crocefisso (Bulzi)

Sedini

Ta zanimivost stoji ob mestecu Castelsardo.Je le nenavadna skala, v obliki slona, ki visi čez cesto. V njej je več grobov.

Castelsardo

Sprehodili smo se do obzidja nad mestom. Luškano!!

Spodaj na parkingu sem dobil spremljevalca, ki sta vztrajala do konca.

Pogled na obzidje spodaj - navzgor.

Še ena nočna po tem pa hitro domov spat.

4. Dan

Parco Santa Degna

AGGIUS

Hrast Plutovec (Quercus suber).

Že samo ime izraža njegovo poslanstvo in uporabnost. Toda ni vse tako enostavno, saj ta veličastna drevesa potrebujejo več desetletij, da lahko postanejo »tovarne« plute. Pri nastanku dobre in kakovostne plute pripomorejo tudi izkušene in marljive človeške roke, ki skrbijo za pravilno obdelavo skorje teh dreves. Hrast plutovec zraste le okoli 15 metrov in tudi deblo je kratko, drevesasta krošnja pa je košata z mnogimi debelimi vejami.

Ko mlada drevesa, stara okoli 25 let, prvič olupijo, dobijo prvo ali »moško pluto«; ta je pogosto groba in slabše kakovosti. Pri tem olupijo le zunanje lubje, medtem ko notranje pri pravilni obdelavi ostane nepoškodovano, da lahko naprej tvori pluto. Za rast nove plute hrastovo drevo potrebuje vsaj desetletje ali celo več, in ko je pluta primerne debeline, ga ponovno olupijo. Tako pridobljeno pluto imenujejo tudi nežno ali »žensko pluto«. Hrast plutovec je razširjen predvsem v Španiji in na Portugalskem, v Italiji (Sardinija, Sicilija), južni Franciji (Korzika) in severni Afriki. Plutovci lahko dosežejo starost do 300 let in so prave tovarne plute, ki jih v času življenja olupijo celo dvajsetkrat.