Sašo Korošec: 2015-03-01

Istanbul znamenitosti in TOP razlogi, zakaj ga je vredno obiskati:

Bizanc, Konstantinopel, Carigrad, Istanbul so imena, ki označujejo pravo zakladnico bogate zgodovine. Nekoč mesto osvajalcev, haremov, sultanov, cesarjev in rubinastih zakladov. Skoraj 1600 let je imel kot Bizanc, Konstantinopel in ne nazadnje tudi Istanbul status glavnega mesta - metropole bizantinskega, rimskega in otomanskega cesarstva. Bil je torej prestolnica krščanskega in muslimanskega cesarstva. V njem je vladalo več kot 120 cesarjev in sultanov.
Danes sodobno mesto, ki kljub temu še zmeraj buri naše duhove. Pa vendar, le kdo si ne bi želel okusiti mesta, kamor je bogastvo že od nekdaj pritekalo iz vseh koncev sveta. Svila, slonovina in začimbe iz Indije ter Kitajske, pšenica in suho sadje iz Anatolije in Egipta, kože in krzna iz Rusije.
Vse poti so vodile v Konstantinopel in njegove čudovite vode, ki ga obdajajo, so bile prepolne ladij, ki so oskrbovale prestolnico velikega cesarstva, pa naj je to bilo v rokah bizantinskih cesarjev ali osmanskih sultanov. To kar danes pomenijo New York, London, Tokio morda Pariz je v antiki pomenil Konstantinopel, današnji Istanbul. Prav raznolikost mesta ter bogata zgodovina in kultura so verjetno razlogi, da je Napoleon Bonaparte nekoč dejal: ”Če bi bil cel svet ena država, bi bil Istanbul njeno glavno mesto.” Čarobno mesto, kjer se ne stikata le zahod in vzhod, Evropa in Azija, temveč se tam sreča tudi tradicija z modernostjo, bizantinska arhitektura z osmansko, lokalna atmosfera s turistično, moderni in prestižni nakupovalni centri z zgodovinskim Grand Bazarjem in uličnimi tržnicami, bogastvo z revščino.
Kar je mene za prvi izlet najbolj zanimalo je stari del Istanbula.
(Hipodrom, Hagia Sofija, Modra Mošeja, Cisterna, Grand bazar, Spice bazar)
V Istanbulu sem bil od 24.11 do 27.11 2014. Ko sem kupil kupone na 1 na dan si nisem mislil da bom imel 4 dni dežja. Naj večja ironija pa je to da je bil ta izlet mišljen kot foto podvig. Tko da sem moral nekaj destinacij ki so bila v načrtu opustit. Cerkev Chora , Akvarij, Svetilnik, vžnja z ladjo skozi Bospor
(Grozen občutek ko si tam pa ti ne gre vse po načrtih... Ni druge kot zadevo ponovit.

Modra mošeja

Istanbul znamenitosti so vsekakor tudi številne mošeje, a ena najbolj znanih je modra mošeja (Sultan Ahmet Camii) in to prav nič ne preseneča. Modra mošeja je drugačna že od zunaj, saj jo krasi 6 minaretov več kot katero koli drugo otomansko mošejo. Notranje dvorišče je impozantno, vse polno je kupol, kaskad… Notranjost pa je z rdečkastimi ročno tkanimi preprogami, ogromnimi lestenci in modrimi vzorčastimi ploščicami naravnost očarljiva! Medtem ko je zunaj mošeje hrup in vrvež, je notranjost povsem tiha in mirna, kar nam še olajša doživljanje te arhitekturno dovršene lepotice!
(Vstopnine ni – pravila oblačenja: moški dolge hlače, ženske pokrita ramena, krilo/hlače čez kolena in ruta oz. šal na glavi, katerega se dobi pri vhodu. Pri vhodu se sezuje tudi čevlje, saj v mošeje vstopamo bosi)

Hipodrom

ker so Bizantinci uživali v konjskih dirkah, seveda v sami prestolnici ni smel manjkati hipodrom. Le-ta je bil zgrajen v dveh nadstropjih, sedaj pa vse skupaj zgleda zgolj kot velik trg sredi zgodovinskega dela Istanbula. Hipodrom krasita še dva obeliska – najbolj znan je granitni obelisk Theodosius, ki so ga iz Egipta dostavili leta 390 našega štetja.

Hagija Sofija [aja sofija]

(turško Ayasofya, v pomenu Sveta modrost, je nekdanja patriarhalna bazilika, kasnejšnja mošeja ter današnji muzej v turškem mestu Istanbul. Cerkev so začeli graditi za časa vladavine cesarja Justinijana I., leta 532, dokončana je bila leta 537. V njej se je odvijalo kronanje bizantinskih cesarjev. Po padcu Carigrada je leta 1453 sultan Mehmed II. cerkev preuredil v mošejo. Dodali so ji štiri minarete, notranjost z bizantinskimi poslikavami pa so prekrili z islamskimi vzorci. Po osmanski osvojitvi Bizantinskega cesarstva je Hagija Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva. Po prihodu Kemala Ataturka na oblast so jo leta 1935 preuredili v muzej. Velja za eno najlepših zgradb na svetu, zato je tudi na seznamu Unesca. Včasih jo celo imenujejo osmo čudo sveta. V zadnjem času obstaja pobuda, da se spet preuredi v cerkev.

(Vstopnina 30 TL)

Krščanski ostanki

Cisterna bazilika

Yerebatan Saray ali Yerebatan Sarnici, tj »Potopljena Palača"

nahaja se v neposredni bližini Hagije Sofije in je vsaj meni ena najbolj nenavadnih Istanbulskih znamenitosti, zgrajena v 6. stoletju, v času vladavine bizantinskega cesarja Justinijana I, zato da bi zagotovil rastočemu mesto pitno vodo.

Cisterna bazilika je bila največja vodna cisterna v Konstantinoplu in še dandanes s svojimi 336 marmornimi stebri navdušuje obiskovalce. Mogočnost še dodatno začini pridušena svetloba, ki krasi 9 metrov visoke ionske in korintske stebre, med katerimi izstopata dva z glavo grško mitološkega bitja Meduze. (Vstopnina 15 TL)

Palača Topkapi

če sklepamo po gneči pred vhodom, je palača Topkapı, poleg Hagije Sofije, druga najbolj prepoznavna znamenitost Istanbula. Mogočna palača, kjer so nekoč prebivali sultani, dvorne dame, konkubine in evnuhi, se razprostira na griču s strateškim razgledom na Bospor. Bogato okrašene sobane navdušujejo z natančno izdelanimi vzorci islamske umetnosti, opazimo lahko orožje, oblačila, drage kamne, nakit, portrete. Tukaj že površnemu obiskovalcu diši po bogastvu. Za vse s kančkom domišljije pa bo z obiskom harema še nekoliko lažje videti celotno sliko življenja v nekoč mogočnem otomanskem cesarstvu. (Vstopnina 30 TL + 15 TL harem).

To palačo sva izpustila zaradi pomanjkanja lepega vremena in časa. Povrh vsega pa je prepovedano fotografiranje.

Gülhane park

Istanbul je kljub gosti naseljenosti precej zelen, saj ima nekaj čudovitih parkov. Če se nahajate na območju palače Topkapı, se sprehodite tudi skozi Gülhane park. Park je čudovito urejen (sploh spomladi, ko je tu ogromno tulipanov), a tudi izredno popularen med domačini. Za konec tedna, se domačinov tukaj kar tare, zato naj vas gneča ne preseneti.

Arheološki muzej Istanbula

blizu palače Topkapı, pravzaprav v nekdanjih prostorih le-te, se nahaja arheološki muzej, ki si ga je z nekaj več časa v Istanbulu vsekakor priporočljivo ogledati, sploh če vas zgodovinske stvari zanimajo. V muzeju lahko vidimo zbirko kraljevih zakladov, sobane okrašene s ploščicami, spoznamo anatolsko zgodovino in si pogledamo številne sarkofage, med katerimi je najbolj prepoznaven sarkofag Aleksandra velikega. (Vstopnina 15 TL)

Veliki Bazar in bazar začimb

Istanbul je mogoče še najbolj znan po tržnicah/bazarjih in poleg lokalnih in turistično nepoznanih, sta TOP Istanbul znamenitosti tudi Veliki bazar ter bazar začimb. Vsak, ki obišče Istanbul, se slej ali prej znajde na ozkih uličicah enega od dveh omenjenih bazarjev. Poleg turistov so tukaj še domačini, zato se pripravite na gnečo. Obisk Velikega bazarja je nujen za pravo podobo Istanbula – star je že preko 500 let, a še vedno je eden največjih pokritih bazarjev na svetu! Veliki bazar ima vsega skupaj 60 ulic, ki vsebujejo več kot 5000 trgovinic, 60 restavracij, 18 vodnjakov, 12 mošej in celo šolo.

Če ste dobri v barantanju, bo Veliki Bazar raj za vas, sploh če imate radi preproge, usnjene izdelke, keramiko, zlatnino in spominke. Brez barantanja seveda ne gre. Če se še zmeraj samo ogrevate med vsemi pisanimi stalažami in izložbami na bazarjih, naj vam bo pogled usmerjen v tla, v strop, morda v preštevanje razpok v steni. Ko ste pripravljeni, lahko oči usmerite v prodajalce, produkte in igra se je ravnokar pričela. Prestopili ste prag, ki skorajda ne vodi nazaj brez da bi kaj kupili, saj so Turki rojeni prodajalci in pogajalci. Nekaj minut za tem boste zadovoljni, saj ste usnjeno jakno dobili res ugodno. Ampak kaj kmalu, se bo vaš nasmeh morda spremenil v začuden pogled, ko boste videli isto usnjeno jakno z izklicno ceno, za katero ste se vi nekoliko prej pogajali kar nekaj časa in bili tako zelo ponosni na vašo sposobnost barantanja.

Grand bazar

Vhod na grand bazar.

Eden od vhodov na Grand bazar

Malo sva se v stroške vrgla in domačim kupila nekaj suvenirčkov.

Aja pa na sebe tudi nisva pozabila.

Na grand bazarju verjetno moraš spit turško kavico, midva sva jo. Žal nama je bilo.

Verjetno je prišlo do nesporazuma, sladka je bila neverjetno.

Če ste ljubitelj eksotičnih okusov, je za vas pravi kraj egipčanska tržnica, kjer se vam bo zavrtelo ob vonjavah tisočerih začimb.

Zvečer v hotelski sobi po obisku spice bazarja.

Malo sva se posladkala z Turkish delight.

Pivo sva komaj našla v neki zakotni trgovinici.

Vera jim ne dopušča po moje.

Galata stolp

razgledna točka, ki vam nudi čudovite 360 stopinjske panoramske poglede na veličino Istanbula in tudi na mnogo znamenitosti. Galata stolp je bil zgrajen sredi 14. stoletja in je bil dolgo najvišja zgradba v Istanbulu. Iz tega stolpa je eden od prvih letalcev v 17 stoletju Ahmed Selebi z uporabo umetnih kril skočil in preletel Bosporski kanal in pristal v Azijskem delu.

Sedaj je okoli njega polno restavracij, lokalov in trgovinic, kjer se radi zadržujejo domačini. Slaba stran razgleda je le nekoliko visoka vstopnina – 18 TL.

Istanbulska znamenitost Galata bridge. Zgoraj nešteto ribičev spodaj pa ribje restavracije.

Sprehodil sem se čez ta most podvevi in ponoči.

Ribiški raj na Galatskem mostu
Če romantika v Istanbulu pripada Bosporju, pa tisti pravi šarm mestu daje Galatski most čez rokav Zlati rog, ki trajektno luko v Eminonu povezuje s četrtjo Beyoglu, katere središče je najbolj obljudena nakupovalna ulica za pešce v mestu, Istiklal Cadesi, kjer sme voziti le tako imenovani nostalgični tramvaj. Doživeti vrvež nepregledne množice na tej neskončni ulici, ki se izteče na osrednji trg Taksim, kjer je spomenik turški neodvisnosti, je posebno doživetje. A še večje je opazovati množico ribičev, ki s svojimi palicami okupirajo zgornji del Galatskega mostu (v spodnjem delu so vedno polne kavarne in restavracije). Ribiči si brez zadržkov vzamejo svoje trenutke spokojnosti v čakanju na ulov, ki se zdi nemogoč ob vijuganju trajektov med njihovimi trnki.
Galatski most na Zlatem rogu je tista točka, kjer se vrvež domačinov, ki hitijo v službo ali iz nje, po nakupih in drugih opravkih, pomeša z vrvežem radovednih turistov z vseh koncev sveta. To je vozlišče vseh transportnih poti velemesta: ko opazuješ množico, ki drvi iz pristanišč, tramvajskih postaj, podhodov in ulic, dobiš občutek, da bodo drug drugega pohodili.
Galatski most pa je tudi raj za fotografe, ki lahko tu ujamejo najlepše motive mesta, kot so silhuete mošej ob sončnem vzhodu in zahodu.

V ozadju Bosporski most.

Yeni Cami/New Mosque

Hagija sofija

Galata bridge proti Topkapi

levo Yeni Cami/New Mosque zraven spice baza

Istiklal Caddesi in Taksim trg

(simbol upora Turkov proti predsedniku Erdoganu) - Tukaj lahko spoznamo moderno stran mesta Istanbul. Ulica Istiklal je pravzaprav peš cona (z izjemo znamenitega starega tramvaja iz 19 stol.), dolga 1,4 kilometre, ki se začne oz. zaključi s Taksim trgom. Po tej ulici se dnevno sprehodi toliko ljudi kot jih domuje v Sloveniji. Na Istiklal ulici se pretežno zadržujejo domačini (mladi). Za vikende in praznike naj bi ulico obiskalo preko 3 milijone ljudi na dan! Vse polno je modernih nakupovalnih centrov, trgovin, restavracij, slaščičarn, nočnih lokalov, zato so tukaj tudi cene malce bolj evropske. A nikar se ne bojte, če zavijete v kakšno stransko ulico, boste zopet našli tisti pravi in poceni Istanbul. Blizu teg trga so Leta 2005 so odprli Cevahir, največji nakupovalni center v Evropi in drugi največji na svetu. Z taksijem sva se peljala do Taksim trga, naprej po Istiklal ulici pa sva šla peš in si ogledala Turški ulični utrip.

Taksim square

Istiklal caddesi

Kot dokaz odprtosti mesta do drugih religij tukaj lahko obiščemo tudi sinagogo in krščansko cerkev posvečeno sv. Antonu.

Bospor in križarjenje

Če obiščete Istanbul, priporočam tudi križarjenje po Bosporju, katerega veliko ljudi povsem zanemari in spregleda. Ob lepem vremenu je vožnja z ladijco po Bosporju in opazovanje tamkajšnjega prometa ter poseljene obale prav prijetno. Najlažje križarjenje po Bosporju naredite z organiziranimi ponudniki, ki začnejo krožno potovanje iz pomola Eminönü.

(Cena 10 TL – 1,5ure)

Mavrične stopnice

ena najnovejših in skoraj neodkritih Istanbul znamenitosti so mavrične stopnice, ki so med domačini izredno priljubljene za fotografiranje. Nahajajo se na večjih področjih v Istanbulu, a tiste originalne najdemo med tramvaj postajami Karaköy in Tophane. Nastale so zato, da poživijo mesto in da domačinom na obraze privabljajo nasmehe in dobro voljo.

Dolmabahçe Palača - priznam, da kljub temu, da sem v Istanbulu bila že velikokrat, si te znamenitosti še nisem uspela ogledati od znotraj. Morda je razlog ta, da dnevno sprejmejo le 3000 obiskovalcev in da so vrste za ogled zlasti ob koncu tedna grozovito dolge. A pravijo, da jo je vredno obiskati, saj z obiskom spoznamo življenje zadnjih sultanov v državi. V palači je umrl tudi Atatürk – oče sodobne Turčije. Naslednjič, ko bom v Istanbulu, si jo zagotovo grem ogledat! (Vstopnina: 35 TL palača+ 20 TL harem) Tudi to palačo sva izpustila.

Vhod

Ortaköy

Tisti, ki vas bo v Istanbulu gneča že nekoliko spravljala ob živce in bi se radi od vseh turističnih znamenitosti in krajev odpočili, morate obvezno obiskati Ortaköy. Področje Ortaköy je priljubljeno predvsem pri domačinih ob lepem vremenu, saj je tu vse polno restavracij ter lokalov in temu primernega sproščenega vzdušja. Ortaköy se nahaja tik ob Bosporju, pod znamenitim bosporskim mostom, tako da se tja splača že samo zaradi razgleda. Ena večjih znamenitosti Ortaköya je tudi mošeja.

Most čez Bospor

povezuje Azijo in Evropo in je 4. najdaljši obešeni most na svetu, nastal leta 1973

Evropsko ali azijsko mesto?
Oba dela Istanbula sta povezana z mostovoma, ki sta hkrati povezava med celinama.
Bogazici je dolg 1.074 metrov in je bil odprt leta 1974. Fatih Sultan Mehmed pa je dolg 1.014 metrov in je bil leta 1988 odprt približno pet kilometrov severno od prvega. Ker leži na obeh straneh ožine, se nahaja na obeh kontinentih, vendar ga večinoma štejemo za evropsko mesto, čeprav je Turčija del Azije. Ima okrog 17 milijonov prebivalcev. Obkroža ga naravno pristanišče Zlati rog.