Sašo Korošec: 2015-11-01

Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Lepota gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in svež zrak vzbujajo izredno prijetne občutke obiskovalcev v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled privablja poslovneže, umetnike, športnike, raziskovalce, rekreativce, stare in mlade, ljudi z vsega sveta. Z lepoto jih očara in prepriča, da se vedno radi vračajo.

Nadmorska višina 501m, višina grajskega hriba 604m, višina hriba Straža 646m. Število prebivalcev 5.476. Turistična zmogljivost 4.000 ležišč. Nadmorska višina jezera 475m, dolžina 2.120 m, širina 1.380 m, površina 144ha, največja globina 30,6 m, najvišja letna temperatura vode je 26 °C

http://www.bled.si

Ogledal sem si vseh 5 znamenitosti, eno celo pojedel.

Gremo lepo po vrsti. Prespali smo v Vili Mangart. Poceni nočitev in temu vse skupaj tudi primerno.

Prespal sem samo zaradi sončnega vzhoda. Presodite ali se je splačalo?

Prva znamenitost: Jezero z otočkom

Nekaj mojih fotografij iz okolice jezera.

Tretja znamenitost: Pletna.

Na otok pridete na dva načina oz. štiri če vam je poleti do plavanja ali pa pozimi do drsanja.

Prvi način je da si sposodite lesen čoln 1 ura 10€.

Drug način je Pletna. 12€ na osebo.

Tradicija

Po jezeru in do otoka se lahko zapeljete na različne načine. Eden od njih je s tradicionalnim čolnom, ki ga izdelujejo domačini in je znan le na Bledu - pletno. Njen izvor sega v leto 1590, njena velikost pa zagotavlja varno plovbo 20 ljudem. Prepoznali jo boste že od daleč, saj ima pisano platneno streho, ki vas bo zaščitila pred soncem in drugimi vremenskimi pojavi.

Pletno upravlja pletnar. To je zelo cenjen poklic, ki ga ne more opravljati kdor koli. Naziv se namreč prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. Pletnarji vas pričakujejo v Zdraviliškem parku, pod hotelom Park, na Mlinem in v Veliki Zaki.

Kaj je pletna?

To je leseno plovilo z ravnim dnom; na premcu se špičasto zaključi, na krmi pa je razširjeno s pragom, ki potnikom omogoča vstopanje na pletno. Čoln se poganja s posebno »stehrudder« tehniko, se pravi stoje in z dvema vesloma.

Izvor imena

Pravijo, da se tako imenuje zaradi strehe, ki je bila nekoč pletena. Druga razlaga pa trdi, da ime izvira iz nemške besede »plateboot«, ki pomeni čoln z ravnim dnom.

Družinska karta za ogled cerkve je 12€

Tretja znamenitost: Grad.

Vstopnina: odrasli 9˘€, otroci do 14 let 4,5€

Vhod na grad.

Blejski grad nekoč

Zgodba o gradu sega v daljno leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na kraju današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad je bil zgrajen približno leta 1011, vendar briksenški škofje niso v njem nikoli živeli. Prav zato v njem ni razkošnih soban, ker je bil večji poudarek na obrambnem sistemu.

V zrelem srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Si predstavljate, da vstopate skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in se sprehodite čez dvižni most nad jarkom? Jarek je danes zasut, vendar prizor vseeno spodbuja domišljijo.

Za grad je značilna dvojna struktura – utrjen osrednji del, namenjen bivanju fevdalnih gospodov, in zunanji del z obzidjem ter poslopji za služničad. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres. Obnovili so ga in mu dali današnjo podobo. Grajske stavbe krasijo grbi, naslikani v fresko tehniki ali vklesani v kamen.

Grajska kapela

Najzanimivejša od ohranjenih stavb je prav gotovo gotska kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, nato so ji ob koncu 17. stoletja dodali baročno podobo in jo okrasili z iluzionističnimi freskami. Ob oltarju sta upodobljena donatorja blejske posesti, nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Njuni upodobitvi se nahajata tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku.

V letih od 1951–1961 so pod vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca izvedli večjo obnovo gradu. V poslopju za služničad ob spodnjem dvorišču je svoje mesto dobila grajska tiskarna, natanko pod njo pa je grajska vinska klet. Ob zgornjem dvorišču je muzej, ki predstavlja zgodovino Bleda.

Potomka stare trte na Lentu.

Četrta znamenitost: Blejski vintgar.

Vstopnina odrasli 4€, študentje 3€, otroci do 15 let 2€

Odkritje soteske

V neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, leži soteska, ki jo je izdolbla reka Radovna. Leta 1891 sta jo odkrila gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. V svoji naravni obliki je bila neprehodna in ker se je Bled že takrat turistično razvijal, so sotesko kmalu uredili in odprli za javne oglede. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije in število obiskovalcev se iz leta v leto veča.

Opis

1,6 km dolga soteska Vintgar je zarezana med veličastnimi navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Čez sotesko je po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah speljana učna pešpot, ki se zaključi z mogočnim 13 m visokim rečnim slapom Šum.

V Vintgarju sta tudi dve zanimivosti, ki jih je zgradila človeška roka. Kamnit enoločni most bohinjske železnice, zgrajene leta 1906, ki 33,5 m nad potjo preči sotesko, in jez, od koder je voda speljana do male hidroelektrarne Vintgar pod Šumom.

Peta znamenitost: Blejska rezina.

Terasa hotela Park.

Simbol blejske kulinarike

To je že več desetletij kremna rezina. Seveda jo lahko kupite tudi drugod, ampak prava, blejska, je le ena. Ištvan Lukačevič, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in različne kombinacije sestavin, preden mu je uspelo. Še dandanes slovijo kremne rezine, ki jih pripravljajo prav v tej slaščičarni, prodajajo pa jih v Kavarni Park, nasproti hotela.

Kaj je kremšnita?

In v čem je skrivnost? Pravzaprav je ni – pomembne so le izkušnje. Teh pa na Bledu ne manjka, saj so v zadnjih 60 letih naredili in prodali kar 12 milijonov t. i. kremšnit. Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino, slastna vanilijeva krema, ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in da je okus tako popoln, stepena sladka smetana, v ravno pravem razmerju z vanilijevo kremo, in ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu. Le komu se ne bi pocedile sline ...